Srečna Noč čarovnic?
»Bog se ne le zanima za vas, ampak vas tudi ljubi.«
Noč čarovnic je zelo popularna. Ponavadi jo povezujemo z izdolbenimi bučami in našemljenimi otroki, ki hodijo od vrat do vrat in prosjačijo za sladkarije. Praznik kot mnogo drugih. Ampak veste, od kod izvira?
Obstajajo različna izročila o ritualih, iz katerih izvira Noč čarovnic. Mnogo virov dokazuje, kako so Kelti žrtvovali človeške žrtve, da bi se obvarovali pred tavajočimi dušami umrlih. Dan za to je bil 31. oktober. Ponavadi so te žrtve bili otroci, ki so jih zaprli v vrbove košare in žive sežgali. Tako imenovani druidi (keltski duhovniki) so te otroke zahtevali od prestrašenih prebivalcev. Pred hiše so postavljali izdolbeno in razsvetljeno kolerabo (kasneje bučo). Če je otrok bil izročen, je buča ostala pred hišo kot zaščita za naprej. Če pa je družina izročitev otroka odklonila, so keltski duhovniki s krvjo premazali vrata hiše. To je bila smrtna obsodba za vse stanujoče v tej hiši.
Irski izseljenci so prinesli Noč čarovnic v Ameriko, kjer se tudi danes praznuje 31. oktrobra, v noči pred dnevom Vseh svetih. Takrat hodijo otroci, kot so to nekoč delali druidi, od hiše do hiše in zahtevajo "žrtev" (sladkarijo). Če ne dobijo sladkarije, se z gospodarjem hiše pošalijo in mu kako "zagodejo" (zvijača). V ospredju je seveda vedno šala. Malokdo pa se zaveda, da je to početje druidov prvotno prinašalo smrt in pogubo. To je bilo čisto malikovanje. Kaj si mislite o tem? Sveto pismo pravi, naj v vsem Bogu dajemo čast. Verjamete, da lahko z demonskim praznikom dajemo čast Bogu? Mogoče sploh ne verjamete v Boga. Ampak Sveto pismo pravi, da Bog obstaja in samo bedaki govorijo: »Ni Boga.« (Sveto pismo: Psalm 14,1).
Toda Bog ne samo, da obstaja, temveč se tudi zanima za vas. Na eni strani nam kaže, da smo grešniki in sami po sebi ne moremo priti v Njegovo bližino. »Saj so vsi grešili in so brez Božje slave« (Rimljanom 3,23). To pomeni, da zaradi svojih grehov nihče ne more priti v nebesa. Sveto pismo tudi pravi, da je plačilo za grehe smrt (Rimljanom 6,23). To se pravi ločitev od vira življenja in večnost v peklu.
Še več: Bog se ne le zanima za vas, ampak vas tudi ljubi. Zaradi tega je poslal svojega sina Jezusa Kristusa. On je s svojo smrtjo na križu plačal kazen za naše grehe. »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Janez 3,16). Jezus Kristus je kmalu za tem vstal od mrtvih in je s tem premagal smrt in pekel (1. Korinčanom 15,55-57). Njegova smrt in vstajenje sta tako most nazaj do Boga. Zaradi tega je le on lahko rekel: »Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Janez 14,6). Bog od vas pričakuje edino to, da priznate Jezusu Kristusu vašo krivdo in vaše grehe. »Spreobrnite (pokesajte) se in verujte evangeliju« (Marko 1,15). Če torej verujete v Jezusa Kristusa, to se pravi, da njemu zaupate svoje življenje, potem boste odrešeni. Bog je to obljubil in On se drži svojih obljub. Si ne želite danes poklicati Njegovo ime? Priznajte mu vaše grehe in ga prosite za odpuščanje. Če bo vaša prošnja iskrena in iz srca, jo bo zagotovo uslišal.
Avtor: Rudi Joas
Vir:dasleben.info