Si mlačen?
Ko otroka in najstnika me je beseda mlačnost preganjala vse odkar sem jo prvič našel v Svetem pismu. Spraševal sem se, če so moje besede, dejanja in misli izdajale in teptale mojo vero. Želel sem si deklet v šoli in cerkvi; potihoma sem klel čez svojo mamo, ko me je nepravično kaznovala; in zavidal sem popularnim otrokom, ki so nosili dizajnerska oblažila in lepe čevlje. Ni mi bilo mar za mladeniča v zrcalu; pozabljal sem, kdo sem v Kristusu (Jakob 1:22-24).
Skozi priznanje (1 Janez 1:9), odpuščanje (Hebrejcem 10:17) in kesanje (Jeremija 31:19) sem s celim srcem iskal Gospoda (Jeremija 29:13) in odkril, da je on zelo blizu tistim, ki so »skrušenega duha« (Psalm 34:18).
Kljub temu pa, zaradi prisotnosti greha, mlačnost ostaja in je kot zastrupljajoče onesnaženje, ki umaže čist zrak.
Kaj pomeni biti mlačen?
Cerkev v Laodikeji je poznala to resnico, saj so bila njihova dejanja mlačna, torej ne hladna in ne vroča. Božja posledica, kot piše Janez, je grozljiva, »sem pred tem, da te izpljunem iz svojih ust« (Razodetje 3:16).
Mlačnost je brezbrižnost do Boga in »ne dati se prepričati«, kot pravi John Bloom. John Piper glede te vrstice v Razodetju pravi:
»Bolje je biti popolnoma izven cerkve in jasno, razločno in nehinavsko ne verjeti, kot pa biti kristjan, ki sklepa kompromise in se v vsem pretvarja ... znotraj pa nima nobene prave predanosti Kristusu in nobenega občutka, da potrebuje Jezusa… Slika mlačne osebe je slika osebe, ki je v cerkvi samozadovoljna … in ne hrepeni… misli, da je v redu, tako kot je.«
Samozadovoljni, pomilovanja vredni in ubogi
Prisotnost greha pomeni, da smo vsi nagnjeni k spreminjanju toka. Enostavno je obstati v veri, kot obstane avto izven brzine. Še posebej bi morali biti na to pozorni tisti, ki so odrasli v cerkvi. Začnemo se pretvarjati in intenzivnost naše vere se zmanjša. Žerjavica se spremeni v pepel. Vroča vera lahko postane mlačna vera, če se z Bogom ne potegujemo za neprestano hrepenenje in strast po njem.
Z besedami Josha Etter-ja, »Bistvo mlačnosti je stavek,´Ne potrebujem ničesar.` Mlačni so duhovno samozadovoljni.« Jezus to potrdi pri cerkvi v Laodikeji: »Praviš: premožen sem, obogatel sem in ničesar ne potrebujem. Ne zavedaš se, da si siromak in bednež, ubog, slep in nag« (Razodetje 3:17). Naša narava, duhovno stanje se v svoji grešnost zanaša sama nase. Kaj lahko torej storimo, da to spremenimo?
Upanje za mlačne
Čeprav so bili v cerkvi v Laodijeki razkrinkani zaradi svoje mlačnosti v veri, se jim Jezus približa z ljubeznijo in upanjem: »Jaz karam in vzgajam vse, ki jih ljubim: bodi torej goreč in se spreobrni.« (Razodetje 3:19). Otroku, ki je soočen s posledicami svojega slabega ravnanja, ni vzgoja v tistem trenutku nikoli prijetna – nasprotno, boleča je. Ampak s časom prinese »miren sad pravičnosti« (Hebrejcem 12:11). Božja milina je ta, ki nas privede do kesanja (Rimljanom 2:4), kar pomeni, da se obrnemo od greha in samozadovoljstva in začnemo hoditi proti našemu odpuščajočemu Bogu.
»Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Razodetje 3:20). Jezus nas kliče, da smo odvisni od njega in da opustimo svoj samozadovoljni, neodvisni odnos. Vabi nas, da ostajamo v njegovi prisotnosti ter da vzamemo njegov jarem, ki je lahek, ponižen in poln počitka za naše duše (Matej 11:28-30). Spodbuja nas, da smo zadovoljni v njem.
Mišljenje, da ne rabimo ničesar – mlačnost – bo zagotovo vodilo v trd padec (Pregovori 16:18). Mlačnega srca ne moremo popraviti sami. Ampak Kristus poseže vmes in nam z radostjo pomaga ter nas spreminja.
Naredi me vročega!
Kako izgleda, ko »odpremo vrata«, da Jezus govori našim mlačnim srcem in nam prepričuje o naši grešni samozadovoljnosti? Kako lahko iščemo pomoč, ki jo nudi samo on?
Priznanje in kesanje, čas za branje Biblije (Psalm 119:10) in iskrena molitev (Psalm 145:18-19) so trske, ki hranijo tleč ogenj. Ko priznamo svojo brezbrižnost in se odvrnemo od greha, lahko na sveže izkusimo Božje usmiljenje in milost (Psalm 51). Biblija prodira v našo dušo in nas spominja na Božje večne resnice in naše potrebe. In molitev preusmerja naš pogled iz nas na veliko upanje in radost v Kristusu, ki vabi mlačne, samozadovoljne in grešnike, da bi z njim večno živeli v slavi.
Jon Bloom povzame zdravilo za mlačnega duha v ganljivi molitvi. Vzemi jo danes za svojo:
»Milostni Oče, naredi me vročega! Ne glede na to, kaj je potrebno ali koliko me stane, daj mi Duha ozdravljenja za oči srca (Razodetje 3:18), da bi lahko videl, kaj je pravično, verjel, kar je resnično, varoval, kar je dragoceno in zavrgel, kar je ničvredno. Gospod, obnovi moj ogenj.«
vir: unlockingthebible.org
avtor: Austin Bonds
foto: unsplash.com