7 fraz, ki ji kristjani radi uporabljajo, a niso biblijske
Vsi smo jih že slišali - fraze, ki zvenijo modro, premišljeno in biblijsko. Toda, ali so res?
1 Korinčanom 10,13 je ena izmed prvih vrstic, ki se se jih kot mlada kristjanka naučila na pamet in resnica, ki je tam zapisana, mi je pomagala skozi mnoge skušnjave.
“Saj vas je zgrabila le skušnjava, ki ne presega človeških moči. Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili skušani čez vaše moči, ampak bo ob skušnjavi tudi pomagal, da jo boste premagali.” (JUB)
Bodite pozorni na dva pomembna dela te mogočne biblijske vrste. Prvič, Bog nikoli ne bo dopustil, da smo skušani čez svoje moči. To nam pove, da lahko imamo zmago nad vsako skušnjavo, s katero se srečamo. Ničemur se ni pretežko upreti.
Drugič, Bog bo vedno poskrbel za izhod. Jožef je dober vzor v tem. Se spomnite, ko ga je Potifarjeva žena skušala zapeljati, da bi spal z njo? “Moj mož je na poti in vse druge služabnike sem poslala iz hiše,” je rekla. “Pridi, spi z mano. Nihče ne bo nikoli izvedel…” Prepričan sem, da je bila njena ponudba zelo mamljiva. On je bil mlad in možat, ona pa bogata in lepa. Ampak Jožef je vedel, da vdaja tej skušnjavi pomeni grešiti. Namesto da bi se ji uklonil, je ubral “izhod”, ki ga je pripravil Bog. Ko ga je Potifarjeva žena ujela za plašč, “je pustil svojo obleko v njeni roki in zbežal ter odšel ven” (1 Mojzesova 39,12). Ne preveč dostojanstveno, pa vendar zelo učinkovito.
Dokler bomo živeli nas bo naša grešna narava skušala. Bodite pozorni na zgornje besede. Ne pravi: “Če boste skušani.” Pravi: “Ko boste skušani...” Če se tega zavedamo, je pametno, da poznamo obrambo v teh korakih, še preden se srečamo s skušnjavo. Prvič, zapomnimo si 1 Korinčanom 10,13. Drugič, poiščimo izhod. Tretjič, uporabimo ga.
1. Bog ti ne bo dal več, kot lahko preneseš.
Ja, dejansko ti bo dal več. Vprašaj apostola Pavla, ki je zapisal naslednje besede v 2 Korinčanom 1,8-9:
“Nočemo namreč, bratje, da bi vi ne vedeli za našo stisko, ki nas je zadela v Aziji. Čez mero in čez naše moči nas je obtežila, tako da smo obupali celo nad življenjem. Da, sami v sebi smo sprejeli smrtno obsodbo.”
Pavlova izbira mučnih besed “čez mero” in “čez naše moči” nam kaže, da so bile stiske, ki so jih on in drugi učenci doživljali, veliko večje, kot bi jih oni v svoji človeški moči lahko prenesli.
2. Hudič me je prisilil v to.
Ta trditev ima svoj izvor že v Edenskem vrtu. Ko je Eva pojedla sadež iz drevesa spoznanja dobrega in hudega, se je morala glede tega soočiti z Bogom. Krivdo za svoj greh je prevalila na drugega in rekla: “Kača me je zapeljala in sem jedla.”
Če si še tako želimo Satana narediti za grešnega kozla v vseh naših napačnih odločitvah, ta koncept preprosto ni biblijski. Čeprav je Satan gonilna sila mnogega zla v današnjem svetu, imamo mi svojo lastno grešno naravo, ki jo moramo kriviti za večino naših grehov. Jakob 1,14 pravi:
“Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja.”
3. Skušnjava je bila premočna. Nisem se mogel upreti.
Ko smo sredi skušnjave, izgleda zoperstavljanje le-tej nemogoče. Tako kot železni opilki zraven močnega magneta ali otroci pri piškotih, se velikokrat počutimo nemočne. Bog pozna šibkost našega mesa in nam daje obljubo, da nam bo pomagal zmagati nad njim.
1 Korinčanom 10,13 je ena izmed prvih vrstic, ki sem se jih kot mlada kristjanka naučila na pamet in resnica, ki je tam zapisana, mi je pomagala skozi mnoge skušnjave. “Saj vas je zgrabila le skušnjava, ki ne presega človeških moči. Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili skušani čez vaše moči, ampak bo ob skušnjavi tudi pomagal, da jo boste premagali.” (JUB)
Bodite pozorni na dva pomembna dela te mogočne vrstice. Prvič, Bog nikoli ne bo dopustil, da smo skušani čez svoje moči. To nam pove, da lahko imamo zmago nad vsako skušnjavo, s katero se srečamo. Ničemur se ni pretežko upreti.
4. Vsi smo Božji otroci.
Ljudje, ki to govorijo dejansko mislijo: “Bog nas je vse ustvaril,” kar je resnica. Bog je Oče nas vseh v smislu, da nas je oblikoval in nam dal življenje. Vseeno pa nismo vsi njegovi otroci.
Ker je Bog oseba, ki tvori odnose, ne moremo biti njegovi otroci v resničnem, biblijskem pomenu besede, dokler ne sprejmemo njegovega daru večnega življenja, tako da priznamo in se pokesamo svojega greha, sprejmemo Jezusovo žrtev za nas na križu in mu predamo svoje življenje.
5. Bogu ni nekdo ljubši od drugega.
To prepričanje izvira iz Petrovih besed v Apostolskih delih 10,34: “Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo.” To je rekel, ko ga je Bog poklical, naj pridiga poganom v Kornelijevi hiši. Resnica je, da ko govorimo o odrešenju, Bog sprejema vse. Rimljanom 10,13 nam pravi:
“ Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen.”
Vseeno je resnica tudi, da Bog podeli posebno čast določenim posebno zvestim posameznikom. Mojzesa in Abrahama je imenoval svoja prijatelja. Biblija o Danielu govori kot o “ljubljenem možu” (Daniel 10,11) in o Mariji, Jezusovi materi, kot o “obdarjeni z milostjo” (Luka 1,28).
Ta “protekcija” je precej drugačna od tega, kar vidimo danes. Čeprav so ti možje in žene uživali v posebno bližnjem in dragocenem odnos z Gospodom, jim stiske, ki pridejo z učeništvom, niso bile prihranjene.
6. Bog pomaga tem, ki si pomagajo sami.
Ta fraza, ki poveličuje trdo delo, potrjuje biblijske vrline. Vseeno pa je pomembno vedeti, da je Bog znan po tem, da pomaga vdovam, sirotam in drugim posameznikom v potrebi, ki si ne morejo pomagati sami. To prinaša veliko tolažbo mnogim, ki se znajdejo v težkih časih.
7. Tako mi je žal za tvojo izgubo. Zagotovo so nebesa potrebovala novega angela.
To je verjetno teološko najbolj napačna tolažba, kar sem jih slišala. Ljudje to govorijo, ko umrejo dojenčki ali majhni otroci in tudi ko pojasnjujejo smrt dobrih, pobožnih odraslih. Tisti, ki to govorijo, imajo zagotovo dobre namene. Želijo povedati: “Tvoja ljubljena oseba je bila preveč posebna (pristna, nedolžna ali čudovita) za ta svet. Bog jo je zato potreboval v nebesih.”
Če razmišljaš na tak način in to vseeno izgleda, kot da ko se odpre delovno mesto v nebesih, Bog na zemlji preži za ljubkimi, nedolžnimi otroci ali pobožnimi odraslimi, da bi jih vzel za svojo nebeško delovno silo. Ne samo da je to napačno, je tudi povsem v nasprotju s tem, kar Biblija uči o angelih.
Premisli, preden poveš!
Tukaj so: 7 fraz, ki jih kristjani radi govorijo, ampak preprosto niso resnične.
Njihova popularnost nas spomni na to, kako pomembno je, da premislimo preden kaj povemo. Ko postanemo preučevalci Svetega pisma, si pridobimo modrost in razumevanje. Potem bodo besede, ki jih izgovarjamo spodbujale druge in prinašale čast Bogu.