5 pokazateljev zlobnega srca
Kot krščanski svetovalci, pastorji in ljudje, ki poskušamo pomagati drugim, pogosto težko razločimo med nekom, ki ima zlobno srce, in navadnim grešnikom, ki naredi napako, je nepopoln in poln šibkosti in greha.
Mislim, da je eden od razlogov, da ne “vidimo” zlo, da preprosto težko verjamemo, da zlo pravzaprav individualno obstaja. Ne moremo si predstavljati, da nas nekdo zavaja brez vesti, da škodi drugim brez obžalovanja, širi neverjetne izmišljotine, da bi uničil ugled nekoga drugega ali se pretvarja, da je duhovno predan, čeprav nima Božjega strahu pred svojimi očmi.
Biblija nam jasno pravi, da so med Božjimi ljudje volkovi, ki nosijo ovčjo obleko (Jeremija 23:14, Tit 1:10, Razodetje 2:2). Res je, da je vsako človeško srce nagnjeno k grehu (Rimljanom 3:23), in tu vključuje zlo (1 Mojzesova 8:21, Jakob 1:4). Mi smo prestopili Božji standard moralne popolnosti. Vseeno pa se večina navadnih grešnikov ne vdaja grešnih nagnjenjem z veseljem, niti se ne počuti dobro, da jih ima. Čutimo sram in krivdo in prav je tako (Rimljanom 7:19-21).
Te stvari pa ne veljajo za zlobno srce.
Tukaj je pet pokazateljev, da imamo opravka z zlobnim srcem, ne le z navadnim grešnim srcem. In če je temu tako, to zahteva radikalno drugačen pristop.
1. Zlobna srca so mojstri za ustvarjanje zmede in prepira.
Izkrivljajo dejstva, zavajajo, lažejo, izogibajo se odgovornosti, zanikajo realnost, izmišljujejo si zgodbe in ne delijo vseh informacij.
(Psalm 5:8; 10:7; 58:3; 109:2–5; 140:2; Pregovori 6:13,14; 6:18,19; 12:13; 16:20; 16:27, 28; 30:14; Job 15:35; Jeremija 18:18; Nehemija 6:8; Mihej 2:1; Matej 12:34,35; Apd 6:11–13; 2 Peter 3:16)
2. Zlobna srca so mojstri v sleplenju drugih s svojim tekočim govorom in laskavimi besedami.
Ampak če gledaš na sad njihovih življenj ali slediš njihovim besedam, ne najdeš nobenega resničnega dokaza za zdravo rast ali spremembo. Vse je le metanje peska v oči.
(Psalm 50:19; 52:2,3; 57:4; 59:7; 101:7; Pregovori 12:5; 26:23–26; 26:28; Job 20:12; Jeremija 12:6; Matej 26:59; Apd 6:11–13; Rimljanom 16:17,18; 2 Korinčanom 11:13,14; 2 Timotej 3:2–5; 3:13; Tit 1:10,16).
3. Zlobna srca zahtevajo in želijo imeti nadzor ter so sami sebi najvišja avtoriteta.
Zavračajo povratne informacije, odgovornost in sami določajo pravila, po katerih živijo. Sveto pismo uporabljajo za svoje koristi, ampak ignorirajo in zavračajo odlomke, ki pozivajo k spremembam in kesanju.
(Rimljanom 2:8; Psalm 10; 36:1–4; 50:16–22; 54:5,6; 73:6–9; Pregovori 21:24; Juda 1:8–16).
4. Zlobna srca igrajo na simpatijo dobromislečih ljudi in velikokrat izigrajo milost.
Zahtevajo milost, ampak je sami ne dajejo. Zahtevajo toplino, odpuščanje in intimnost tistih, ki so jih sami prizadeli, brez sočutja do bolečine, ki so jo zadali in brez resnih namer za spravo in ponovno pridobitev zaupanja.
(Pregovori 21:10; 1 Peter 2:16; Juda 1:4).
5. Zlobna zrca nimajo vesti in ne obžalujejo.
Ne borijo se proti grehu in zlobi - nasprotno, v tem se veselijo, medtem ko se predstavljajo kot nekdo s plemenitim karakterjem.
(Pregovori 2:14–15; 10:23; 12:10; 21:27,29; Izaija 32:6; Rimljanom 1:30; 2 Korinčanom 11:13–15)
Poznaš koga takšnega?
Če imaš opravka z nekom, ki kaže te karakteristike, je pomembno, da se jasno soočiš s to osebo. Zlo moraš imenovati to, kar je. Dlje se poskušaš pogajati z njimi ali jim izkazovati milost, dlje boš ti kot kristjan figura v njihovi igri. Želijo, da verjameš naslednje:
1. Njihova zlobna dejanja ne bi smela imeti nobenih resnih ali bolečih posledic
Ko pravijo “žal mi je”, v tebi kot pastorju ali svetovalcu ali prijatelju vidijo svojega zagovornika za pomilostitev zaradi bolečine, ki so jo prizadeli nekomu drugemu. Mislijo, da milost pomeni, da imajo nemudoma zagotovljeno imuniteto pred resno pregreho v njihovem odnosu do druge osebe. Verjamejo, da jim odpuščanje zagotovlja popolno spravo, in zato bodo tebe in svoje žrtve silili k strinjanju.
Biblija nas opozarja, ko pravi:
“Če je krivičnik pomiloščen, se ne nauči pravičnosti, na zemlji izkrivlja resnico in ne vidi GOSPODOVE vzvišenosti.” (Izaija 26:10)
Biblija nam pravi, da pogovor ne zbudi zlobnih ljudi, morda pa bodo to naredile posledice. Jezus ni prebudil farizejev s svojim govorom, niti ni imel Božji nasvet vpliv na Kajna (1 Mojzesova 4). Dodatno nam Biblija kaže, da ko je nekomu resnično žal za bolečino, ki jo je prizadel, je ta oseba pripravljena povrniti tem, na katere je vplival njen greh (Luka 19).
Tim Keller izraža naslednje:
“Če si bil žrtev strašnega zločina ali če si utrpel nasilje in krivec (ali celo sodnik) pravi: ‘Oprosti, lahko le pozabiva na vse skupaj?’, ali bi rekel: ‘Ne, to ne bi bilo pravično?’ Tvoja zavrnitev upravičeno ne bi imela ničesar opraviti z britkostjo ali maščevalnostjo. Če se ti je zgodila krivica, veš da samo “oprosti” ni dovolj. Nekaj drugega je potrebno - neko plačilo, ki postavi stvari na pravo mesto.” (Tim Keller, Jesus the King, stran 172)
Kot biblijski kristjani se ne zarotimo proti zlobnemu, tako da preusmerimo svojo pozornost na žrtev in zahtevamo, da ta odpusti, pozabi in ponovno zaupa, ko pa ni nobenega dokaza za notranjo spremembo. Pregovori pravijo: “Majav zob, izpahnjena noga je varljiv zaupnik v času stiske” (Pregovori 25:19). To je nespamet!
Zlobna oseba bo prav tako želela, da verjameš...
2. Če se izražam kot kristjan, potem to tudi sem, čeprav moja dejanja ne odsevajo mojih besed.
Ne pozabi: Satan se pretvarja, da je angel luči (2 Korinčanom 11:13–15). On pozna več pravega nauka, kot ga bova ti ali jaz kadarkoli, ampak njegovo srce je sprevrženo. Zakaj? Tudi če pozna resnico, ji ne verjame in je ne živi.
Biblija ima nekaj krepkih besed zaa tiste, katerih dejanja se ne ujemajo z njihovimi besedami (1 Janez 3:17,18; Jeremija 7:8,10; Jakob 1:22, 26). Janez Krstnik je to dobro poudaril, ko je svaril verske voditelje:
“Obrodite vendar sadove, vredne spreobrnjenja!” (Luka 3:8).
Če teden za tednom poslušaš iste besede in ni spremembe v vedenju, imaš dober razlog, da dvomiš o odnosu te osebe z Bogom.
Del našega odraščanja kot duhovnih kristjanov je razviti sposobnost razločevati med dobrim in zlim. Zakaj je to tako zelo pomembno? Pomembno je, ker se zlo pogosto predstavlja kot dobro in brez razločevanja smo lahko hitro prevarani. (Hebrejcem 5:14).
Ko se soočiš z zlom, je zelo verjetno, da se bo zlobno srce nehalo posvetovati s teboj, saj tema sovraži svetlobo (Janez 3:20) in nespametno in zlobno srce zavrača opomin (Pregovori 9:7,8). Ampak to je veliko bolje, kot pa dovoliti zlobnemu srcu, da verjame, da si na njegovi strani ali da “ni tako slab” ali da “mu je resnično žal” ali da “se spreminja”, ko pa v resnici temu ni tako.
Daniel pravi: “Krivični [bodo] ravnali krivično” (Daniel 12:10), kar vzbuja vprašanje, ali se zlobna oseba resnično lahko spremeni?
Vir: www.crosswalk.com
Fotografija: unsplash.com